Kakor koli ... Moja nova frizura mi je zelo všeč. Res mi manj drsi, sem preveril danes, ko smo hodili s Primoža. To je še en človeški misterij, ki ga nikakor ne razumem. "Gremo na Primoža rito migat," mi velikokrat rečeta Maja in Mitja. In potem se čudno oblečeta, sploh Maja, ki v oprijetih in lesketajočih se hlačah izgleda, kot da bo vsak čas odletela na Luno. Nato gremo na sprehod, pa ne peš, ampak z avtom! Kakšnih deset minut se vozimo, potem le začnemo hoditi. In potem hodimo in sopihamo in še malo hodimo in še malo sopihamo, vse dokler ne pridemo iz gozda in se ustavimo na nekem travniku. Baje se tistemu travniku reče Primož. A ni smešno? Ljudje dajejo imena celo travnikom!
Mi je pa ta Primož vseeno všeč, čeprav je samo travnik. Maja in Mitja tam nikoli nista čudne volje, tako kot sta včasih doma. Danes dopoldan, recimo, sta gledala televizijo in zraven glasno navijala. Najbrž ni šlo vse po načrtih, ker sta bila na koncu malo žalostna. Vsi trije smo se zakopali pod odejo in bili smo brez energije. Zato sem bil kar vesel, ko sem slišal tiste znane besede - da gremo rito migat! Hitro smo se razvedrili. Travnik Primož me ni pustil na cedilu. Dobre volje ima za izvoz. Pa še eno dobro lastnost ima - v tem času postane zelen in mehak, kot kakšna preproga.
Rad imam Primoža, rad imam pomlad!
Dragi Lovro, videl si, da si bil objavljen v FB skupini SBS, kmalu pa te dodam tudi na seznam blogerjev na moji spletni strani.
OdgovoriIzbrišihttp://www.peterfilec.com/seznam-blogerjev