Ko sva prišla domov, me je Mitja postavil v banjo. Sredi dneva, lepo vas prosim! Takrat me je prvič resno zaskrbelo, kaj za pasjega vraga se dogaja. Da bi bilo vse skupaj še bolj čudno, me je, ko sem bil skopan, začel - fenati! Ja, fenati! Vmes mi je razlagal, da piha vame s to smešno Majino napravo, ker nimava časa, da bi me posušil veter, saj da morava v Ljubljej ali Ljubljalj ... No, v neko veliko mesto vglavnem.
Z rutico okoli vratu (dobim jo samo za posebne priložnosti) sva se odpeljala od doma. Kar nekaj časa sva se vozila, da sva prišla do nekega čudnega prostora, ki je bil poln avtomobilov. Tam naju je pričakala Maja. "Si pripravljen na sestanek?" se mi je nasmehnila, nato pa smo vsi trije odkorakali do lokalčka in se usedli za mizo še k trem drugim ljudem, ki sem jih videl prvič. "To je pa najin Lovro," sta me tem ljudem predstavila Mitja in Maja. Vsi so me pobožali. "Tako, zdaj poznaš glavni del uredništva revije Kužek," je reklo prijazno dekle, ki ji je prav tako ime Maja.
"Kužek? Revija Kužek? Ta najbolj šponska revija za kužke v Sloveniji?!" mi je srček začel hitreje biti. Saj ne more biti res! Zakaj vendar so želeli spoznati prav mene, sem se spraševal. Pa sem hitro izvedel! Revija Kužek bi rada, da za njih pišem kolumno. Podobno kot jo Maja piše za svojo službo! Oh, pa saj to je krasno!
Dogovorili smo se tako rekoč že vse. Na voljo bom imel celo stran, kjer bom pisal o svojih dogodivščinah. Tudi okoli fotografij smo se pomenili in določili temo za prvi dnevnik, ki bo izšel že v naslednji reviji, to je v prvem tednu maja. Tako sem nestrpen, komaj že čakam!
Kot se za prave biznismene spodobi, smo z Majo in Mitjem, ko smo prišli domov, nazdravili na uspešen sestanek. Maja in Mitja sta trknila s kozarcema, jaz pa sem za nagrado dobil palčko za zobke. In to ne eno, ampak kar dve!
Ja, danes je res poseben dan. Danes je naravnost čudovit dan!
Ni komentarjev:
Objavite komentar