The Lovro in fotošuting.

Zjutraj sem mojo Majo gledal s še posebej velikimi očmi. Taaakooo velikimi, da se je odločila, da me ne pusti doma, ampak grem lahko z njo v službo. "Če boš priden," je rekla. Seveda bom priden, sem si mislil, vedno sem.

In sva šla. Na Slovenske novice​, torej. Bilo je veliko bolj zabavno kot doma, Majini sodelavci (no, predvsem sodelavke) so me, medtem ko je ona tipkala na računalnik, božale in crkljale. Ko je Maja oddala članek, me je peljala še v sobo, kjer so doma fotografi. V njej živijo visoki fantje z resnimi obrazi. Postavili so me na mizico, eden od teh fantov - ime mu je Dejan - pa je v roke vzel fotoaparat. Ne takšen, s katerim Maja ponavadi teži doma in škljoca nanj, da se mi vse bliska pred očmi. Njen je veliko manjši, Dejanov pa je bil velik, zelo velik, kar malo sem se ga bal.

Sčasoma sem ugotovil, da ni nič hudega, samo slikali smo se. In nastalo je tole. Izgledam kar malo prestrašen, kajne?

V Majini službi je zabavno. Fotografi so zabavni. In tudi jaz sem se zabaval. Bolj, kot se zdi na prvi pogled. ;)

Te zanima, kdo sploh sem in kaj počnem? Klikni tukaj!